Kaj bi povedala danes svoji mlajši različici
Predstavljajte si, da pred vami stojite vi, ko ste imeli 5 let in je bilo pred vami še vse življenje. Kaj bi si povedali? To, da naj nič ne skrbi, saj bo vse v redu, vse se bo rešilo? Velikokrat sem že slišala, kako bi, če bi imeli priložnost, svoji mlajši različici povedali, da bo vse v redu, da se bo vse uredilo. Z namenom, da bi potolažili tistega majhnega otroka, ki je doživljal stisko, seveda najprej pomislimo na stavek v tem stilu. Kaj pa, če bi si povedali malo drugače? Oziroma če bi tisti mali deklici ali dečku dali popotnico za življenje, ki mu bo ZARES pomagala na njegovih korakih skozi življenje? Ta popotnica bi šla nekako takole (za mojo malo deklico): »Nisi sama. Čeprav se ti zdi v tem trenutku, da ni nikogar na tem svetu, ni tako. S tabo je vedno nekaj, kar te čuva, pazi nate in je vedno tam, samo zate. Predstavljaj si drevo, ki te nežno objame s svojo krošnjo in se lahko stisneš k njegovim koreninam, obloženimi z mehkim mahom. V njegovem objemu si varna in bo vedno tam zate. In kadarkoli boš kasneje v življenju začutila, da te je strah, da si sama, da ne zmoreš – On je tam. Vedno je tam, zate.« Meni je drevo tisto, ki se mi je naslikalo pred očmi, ko sem si predstavljala nekaj varnega. Vi pa si izberite karkoli vam prinese občutek varnosti. Lahko je to mehek oblak, v katerega se pogreznete, prijazen in mehek medved, h kateremu se stisnete v topel objem ali pa velik muc, ki vas z nežnimi tačkami stisne k sebi in s predenjem zaziba v spanec. Zavedanje, da nismo sami, da smo del nečesa večjega, del tistega, ki nas je ustvarilo in nas ravno zaradi tega ne bo nikoli zapustilo, je tisto, ki nam bo pomagalo v še tako težkih preizkušnjah v življenju. Stvarnik, Višja inteligenca, Bog, Vesolje, Življenje, Univerzum ali kakorkoli že poimenujete. Vse to je eno in isto. Gre le za besede – bistveno je védenje, da To je z nami, ob nas in v nas.
Vprašanje, ki te postavi na pravo mesto v življenju
Zagotovo ste se tudi vi že kdaj vprašali: ‘Kaj bi jaz rad/a v življenju’ ali ‘Kaj si jaz želim v svojem življenju’. Potem ste vaše cilje, želje nekam napisali in šli naprej s svojim življenjem. Obstaja pa še eno vprašanje, ki je malo drugače zastavljeno, a lahko bistveno spremeni naše življenje. To je vprašanje: ‘Kaj Življenje v tem trenutku želi od mene?’. Pa poglejmo obe vprašanji. ‘Kaj si jaz želim v svojem življenju?’ Tukaj je poudarek na JAZ, torej kaj si JAZ želim. Odgovori, ki jih dobimo, pridejo iz našega uma, ki pozna sistemske in družbene konstrukte, ki pa ni nujno, da so usklajeni z nami, z našim Bistvom. Pri tem vprašanju smo mi tisti, ki naj bi vedeli vse, vključno s tem, kaj je za nas najbolje. Ker pa vemo, da smo mi le en mini delček Vira, Višje inteligence, iz katere izhajamo, niti slučajno ne moremo biti MI tisti, ki bi vedeli vse. Zato obstaja še drugo vprašanje – ‘Kaj Življenje v tem trenutku želi od mene?’. Pri tem vprašanju se spremeni naša naravnanost in odnos do Vira, Stvarnika, Življenja, Boga ali kakorkoli že poimenujete to Višjo inteligenco, ki nas je ustvarila in katere del smo, na način, da razumemo, da nismo mi »ta najpametnejši«. Tukaj smo sposobni se prepustiti vodstvu in toku Življenja in zaupamo, da vse, kar je za nas dobro, pride. Je pa res, da vse, kar pride, ni vedno prijetno. A vse, kar pride, je tam z razlogom. Čeprav sprva ne vidiš tega, kasneje, ko pogledaš nazaj svoje življenje, vidiš, da si ravno skozi najtežje preizkušnje najbolj zrasel.
Kaj pomenijo ovire v življenju
Ovire, s katerimi se soočamo v življenju so tu zato, da lahko rastemo. Da raste naše zavedanje o življenju in o tem, kdo smo. Samo pomislite na številne, ki jim je npr. bolezen spremenila življenje – ko so postali čisto drug človek in na polno zaživeli. Največja iluzija je mišljenje, da je nekaj narobe, ko življenje postane težko. V primeru, da sami sebe ne postavljamo izven cone udobja, ampak živimo povsem lagodno in se izogibamo kakršnimkoli spremembam, nam Življenje postavi izzive in nas s tem »prisili«, da gremo ven iz svoje cone udobja – vse z namenom, da bi se »zbudili« iz sna, iz nezavedanja. Le kdo se želi zbuditi iz lepih sanj? Kadar pa nas tlači nočna mora, si želimo, da bi se prebudili čim prej kajne? Vsa živa bitja na tem planetu (rastline, živali in človek) se soočajo z ovirami in preprekami ter slej ko prej doživijo krhkost življenja – tako deluje Življenje. Naloga Zavesti, ki je v nas, je, da se odzove na izzive življenja in na ta način se postopoma razvija. Nismo se rodili zato, da bi dosegli zadovoljstvo ali izpolnitev kot človeško bitje. Tukaj smo zato, da skozi izzive postajamo vedno bolj to, kar smo. Da se zbudimo, prebudimo in zavemo, da smo del Vira, iz katerega izviramo in kamor se po koncu zemeljskega bivanja, spet vrnemo. Tukaj smo zato, da postanemo zavestno bitje.
Duhovna rast kot hobi ali način življenja
Mislim, da vsak začne z duhovno rastjo najprej kot hobi. Gre za neko dejavnost, ki te pritegne, jo začneš raziskovati in se učiti. Sčasoma se zgodi dvoje: 1. Duhovna rast ostane hobi – to pomeni, da obiskuješ različne delavnice in tečaje, vikend retreate, bereš knjige…, a na tvoje življenje pridobljeno znanje ne vpliva. Znanje ostane na ravni teorije, ogromno veš, a v prakso – v svoje življenje – tega znanja ne daješ. Primer: greš na vikend delavnico za več notranjega miru, kjer tam skozi različne tehnike dosežeš stanje umirjenosti in sproščenosti. Prvi dan ti je kar težko preklopiti iz vsakdanjega življenja v nek drug, bolj umirjen ritem in ko se po dveh dneh vrneš domov, se ti zdi, kot da si se vrnil z drugega sveta (na en način si se res). Doma (če ne že na poti domov) »padeš« nazaj v star ritem nemira in nenehnih misli. 2. Duhovna rast postane tvoj način življenja – po nekaj delavnicah, knjigah ali tečajih naletiš na metodo, ki jo zares začutiš kot »svojo«, táko, ki ti lahko pomaga pri duhovni rasti. Pri njej vztrajaš tudi, ko je težko in se zdi, da se nikamor ne premakneš. Morda tekom procesa rasti naletiš na nov pristop, ki dopolni obstoječo metodo. Primer: ko greš na to isto vikend delavnico, pridobljeni notranji mir »odneseš« s seboj v svoje vsakdanje življenje. Ob povratku domov ne čutiš kaj dosti razlike med tem, kako sicer živiš in načinom na retreat-u. Govorim iz lastne izkušnje, ko sem pred 15 leti začela obiskovat take vikend delavnice. Zdelo se mi je, kot da sem na drugem planetu, kjer se je vse ustavilo in počutila sem se tako mirno, povezano s seboj. Najraje bi tam kar ostala, a kaj, ko sem se morala vsakič vrniti nazaj v svoje življenje. Sčasoma se je to spremenilo – bolj ko sem se jaz spreminjala, manjša je bila razlika ob vstopu nazaj v moje vsakdanje življenje.
Osebna in duhovna rast
Pogosto se ti dve besedi uporabljata kot sopomenki (tudi sama sem to delala), a v resnici nista. Je pa res, da sta lahko medseboj povezani. Pogosto se zgodi, da te ravno osebna rast pripelje do duhovne rasti, poleg tega pa duhovna rast lahko podpira in usmerja osebni razvoj. 1. Osebna rast se osredotoča na razvijanje kognitivnih (npr. tehnike za trening misli, metode za učenje), čustvenih (tehnike za regulacijo čustev) in socialnih sposobnosti (npr. tehnike za izboljšanje komunikacije), da lahko lažje obvladujemo življenjske izzive na področjih, kot so odnosi, kariera ali osebno življenje. Duhovna rast pa se nanaša na raziskovanje naše duhovne identitete. To je identiteta, ki je ne opredeljuje osebnost. Ne opredeljujejo jo vloge, ki jih igramo v življenju, niti naše telo ali um. Tako kot igralec, ki se za predstavo prelevi v drugo osebo, ko pa se predstava konča, je spet to, kar je v resnici – on in ne vloga, ki jo je ravnokar odigral. Tako tudi mi igramo vloge v družbi, v službi, doma. Kdo pa smo pod vsemi temi vlogami, ki jih igramo? Odkrivanje tega in biti to v svojem vsakdanjem življenju – biti avtentičen – to je duhovna rast. 2. Osebno rast spodbujajo zunanji dejavniki, kot so poklicni cilji ali družbena pričakovanja, medtem ko duhovno rast spodbudi notranja želja po samospoznavanju in smislu življenja. 3. Pri osebni rasti gre za neke oprijemljive dosežke in izboljšave na različnih področjih življenja, medtem ko gre pri duhovni rasti za predanost notranji preobrazbi in globljemu razumevanju sebe in sveta. 4. Duhovna rast vključuje povezavo z Univerzalno zavestjo, Bogom, Stvarnikom (ali kakorkoli poimenujete Vir, iz katerega izhajamo), ki je lahko religiozna ali pa tudi ne. 5. Osebna in duhovna rast se lahko prepletata, čeprav sta si različni. Duhovna rast lahko podpira in usmerja osebni razvoj, saj omogoča širšo perspektivo in globlji občutek namena.