Živjo, moje ime je Tinkara.
Od nekdaj so me neizmerno privlačili narava ter osebna rast in zdravje.
Že kot majhna punčka sem ure in ure preživela na vrtu, kjer sem se počutila, kot da sem vsakič stopila v skrivnostni pravljični svet. Okoli babičine hiše na podeželju pa je bil ta svet še bolj pravljičen. Ko sem bila starejša in še danes, v gozdu vedno najdem mir in varen pristan, ne glede na to, kaj se dogaja v svetu okoli mene.
S področjem osebne rasti in zdravja sem se prvič srečala doma, ko sem na polici našla knjige o avtogenem treningu, meditaciji in zdravem načinu življenja. Avtogeni trening sem delala, ko sem se pripravljala na maturo. V gimnaziji sem dobila knjigo Lepota & zdravje – to je bila moja biblija za zdravje, saj so bili v njej nasveti za gibanje, prehrano in sprostitev. V tej knjigi sem prvič izvedela, da je dobro na dan spiti vsaj en liter vode in od takrat je z menoj vedno bidon z vodo!
Pri 13 letih so mi odkrili tumor v malih možganih in ga uspešno odstranili. Morala sem pridobiti nazaj ravnotežje, da sem lahko hodila in motoriko v levi roki, okrevanje na mentalnem in čustvenem področju pa je trajalo dlje. Ta izkušnja mi je dala ogromno, predvsem pa se je moje zanimanje za področje zdravja z leti še poglobilo in razširilo na razumevanje:
- da nismo samo telo, ampak tudi um,
- da na naše fizično počutje vpliva to, kaj mislimo,
- da se rodimo z določeno količino življenjske energije (prana, chi), ki pa se z leti in načinom življenja spreminja,
- da imamo fizično in energijsko telo in da blokade v energijskem telesu ustvarjajo bolezni.
Kasneje se je raziskovanju in spoznavanju področja osebne rasti, pridružila še duhovna rast in z njo vprašanji: “kaj je smisel življenja in kako ga doseči”.
Pri 32. letih sem odkrila blizu pisarne, kjer sem takrat delala, malo knjigarno, v kateri se mi je prav svet odprl, saj so bile tam knjige z odgovori na vprašanja, ki sem jih že od nekdaj iskala!
Našla sem Celestinsko prerokbo, ki mi je odprla oči. To je bila vsebina, ki je bila prav meni pisana na dušo: »Ok, zdaj pa razumem, zdaj mi je pa jasno, kakšno je življenje, kdo smo mi.« Seveda nisem vse izvedela takoj (pa še danes ne vem vsega) – sem potem še leta in leta to raziskovala in spoznavala na svojem lastnem primeru – ampak takrat, s tisto knjigo, so se mi odprla vrata v razumevanje Življenja.
In to je bil tudi trenutek, ko sem se zavedla, da je to to, kar bi jaz rada delala v življenju – pomagala ljudem, da bodo tudi oni razumeli, kako živeti kakovostno življenje. A najprej sem bila na vrsti jaz!
Pot me je pripeljala do učiteljice, ki mi je predala bogato znanje za življenje, z lastnim raziskovanjem, razvijanjem svoje zavesti in zavedanja pa so se mi odpirala nova prepoznanja o tem:
- kaj je smisel našega življenja na Zemlji,
- kako se s spreminjanjem zavedanja, spremeni naše življenje (kar je znotraj nas, se odslikava v zunanjem svetu),
- ključno je, da zgradimo zdrav odnos do sebe,
- da če ne poznamo sebe in svojih resničnih potreb, potem živimo življenje nekoga drugega,
- da imamo poleg fizičnega telesa tudi energijsko telo,
- da smo telo, um in duša in
- da smo del narave, zato moramo z njo imeti stik.
Naučila sem se metod in tehnik, ki sem jih skozi leta izvajanja prilagodila in jih še vedno uporabljam, da ohranjam ravnovesje in notranji mir, da živim povezana z naravo ter zavestno in s tem kakovostnejše življenje: gozdna in vodna kopel, meditacija, mindfulness, ples.
To znanje in izkušnje bi rada predala naprej vam.
Verjamem, da je tisti, ki uči, predaja znanje, prvi, ki mora biti zgled s svojim življenjem, s tem, kar je. Že več kot 15 let sem na poti osebne in duhovne rasti. To, o čemer pišem, tudi sama živim. Vsak dan.
To je znanje, da smo telo, um in duša in da je potrebno za vse te tri nivoje skrbeti:
- ne samo za telo (hrana, gibanje, voda), kar smo se že dobro naučili in navadili, da je treba zanj skrbeti,
- nekateri že razumejo, da je treba skrbeti poleg telesa tudi za um (misli) in trenirajo mindfulness (biti tukaj in zdaj, polno prisoten),
- to, da smo duša, pa je zelo malo ljudi, ki se tega zaveda, še manj pa je teh, ki tudi živijo tako.
Pišem o načinu življenja, povezanim z naravo in njenimi ritmi, delim vsebine za bolj zavestno in s tem kakovostnejše življenje, ker res ni zakomplicirano – ni pa lahko! Treba se je potruditi, vztrajati, biti dosleden in potrpežljiv, a kot vedno – kjer je volja, se vse da!
